ZDA 2007

ZDA 2007 »Ponovno doma«
5. avgust 2007

Pozdrav!

Saj ne morem verjeti, da se je poletje prevesilo že v drugo polovico, jaz pa se nisem še nič oglasil iz Amerike.

Dobre tri tedne po tem, ko sem se srečno vrnil iz Afrike, sem ponovno pripravil nahrbtnik, tokrat za pot čez Veliko lužo, natančneje v zvezno državo Vermont, kjer preživljam že tretje delovno poletje. Prvo poletje sem preživel v otroškem kampu Camp Billings, kjer sem spoznal Čeha Jiržija. On je namreč “krivec”, da sva si poiskala dodatno 14 dnevno delo v Tyler Placu. Takrat se mi še sanjalo ni, da se bom v Tyler Place vrnil še dvakrat.

Na vsa dosedanja potovanja sem se odpravil sam. Tokrat mi družbo dela punca Sandra. To je tista pridna punca, ki me je več kot dva meseca čakala, ko sem se potepal po Afriki. Kar dolgo časa sem jo moral prepričevati, naj se mi pridruži. Izgovarjala se je na slabo angleščino, pa da ne ve, kako se bo znašla v tujem okolju…. Če sem bil na začetku malo skeptičen glede njene angleščine, me je pozitivno presenetila s 25 minutnim telefonskim pogovorom, ki ga je imela z direktorico kampa že pred odhodom.

Od mojega zadnjega poletja v Tyler Placu pa se je veliko stvari spremenilo. Najbolj pogrešam stare znance iz leta 2005. Cimra Filipa ter Lenko in Vanya, s katerimi smo se najbolj razumeli.
Letos ni več toliko zabav, kot smo jih imeli pred letom, tako da večina časa delava. Še vedno sem na svojem starem mestu v kuhinji, kjer skrbim za pripravo hrane. Ker delam samo popoldan, dopoldneve izkoristim za dodatno delo-pospravljanje sob.

In tako minevajo tedni tukaj v Tyler Placu!
Nekajkrat sva bila tudi na shopping tripu, ki poskrbi, da zapraviva denar, ki ga prej varčujeva.
Najlepša izkušnja iz teh nakupovalnih izletov pa je bil obisk Kitajske restavracije, kjer sva se prvič po nekaj tednih pošteno najedla. Hrana tukaj je namreč obupna. Sladek kruh, večkrat pogreta zelenjava in meso, hamburger, ki ga moreš obvezno jest z dodatkom kečapa ali majoneze, ker drugače ne gre in ne gre dol po grlu. Ta enolična hrana te ne nasiti, tako da moreš vseskozi nekaj jesti. Potem pa sledi pravo presenečenje, ko ugotoviš, da so se ti hlače nekoliko skrčile, ko jih želiš obleči. No, še sreča, da sva že čez polovico tukajšnjega bivanja.

Nekaj doživetjih iz potovanj delim tudi z gosti in delavci tukaj. V jedilnici imam razstavo slik z naslovom »Otroci sveta« in sem zelo presenečen nad odzivi gostov. Nekaj mojih slik je razstavljenih tudi v trgovini Flying Disc v Ensburgu Falls in v restavraciji Chow Bella v St. Albansu. Intervju, ki je objavljen v County Courier, pa lahko preberete tudi tu, na spletni strani.
Če sedaj veliko delam in nimam dovolj časa za počitek in uživanje, si bova s Sandro po koncu dela vzela čas drug za drugega in se odpravila na potovanje po ZDA!

Pozdrav iz Vermonta,
Zoran