ZDA 2005

ZDA 3 (življenje po 2. mesecih)
28. julij 2005

Ojla,

čas tako beži, da sem pozabil, da je minilo že več kot dva meseca, odkar sem se podal preko velike luže…s trebuhom za kruhom…

Zadnji mesec življenja je v znamenju dolgih in napornih (beri delovnih) dni in kratkih, neprespanih noči. Še sreča, da imamo kavo v neomejenih količinah. Za primer: V petek, ko delam zjutraj, prejšnji večer pa imam nočno čiščenje, popijem  nekje od 6-7 skodelic kave, s tremi žlicami sladkorja (nimamo vsi tako sladkega življenje, pa nadoknadimo s sladkorjem).
A se mogoče sprašujete, zakaj ne zamenjam urnika? Zato, ker je to moj najljubši delovni dan. Delam na pripravi zajtrka z Alenom, ki je tudi tako malo odklopljen kot jaz, pol je pa 8 ur same »zafrkancije«…

Kaj sem počel od zadnjega oglašanja?

Dan potem, ko sem poslal zadnji mail, sem zbolel. To so bili najbolj naporni dnevi v ZDA. Najprej sem imel glavobol, potem pa še vneto grlo. In bil sem popolnoma brez zdravil. Dnevi pred odhodom so terjali svoj davek. Se sreča, da imam tukaj kolege, ki s sabo nosijo »lekarne«, da sem jim malo zmanjšal zaloge.
Delam v kuhinji, kjer je okrog 40 stopinj, vsa okna so odprta, vsi ventilatorji na ful, kar pomeni, da je prepih skoraj tak kot na Kredarici, nato pa greš v hladilnico po meso ali sadje, kjer je okrog 10 stopinj C, potem pa še v zamrzovalnico, kjer je -10 stopinj C… v nekaj sekundah se temperatura spremeni tudi nekaj deset stopinj C. Telo enostavno ne prenese teh sprememb.

Bowling
Tudi na bowlingu sem bil. Stvar je kar zanimiva in zabavna, sploh če je zraven dobra družba. 3 krat zaporedoma mi je uspelo podret vse keglje, tako da sem na koncu zbral 135 točk. Kar sploh ni slabo za prvič.

East Europian party.
To je pa bila ena najbolj norih žurk v Ameriki. Udeležili smo se jo predstavniki Rusije, Ukrajine, Češke, Bolgarije in Slovenije. Večina od nas  dela v kuhinji in v strežbi.
Pripravili smo jo v bajti,  kjer živi cel bataljon Rusinj in Ukrajink, daleč od oči javnosti in Američanov. Vendar na žalost ni ostalo dolgo tako, kajti ob polnoči je nekdo izdal našo lokacijo Američanom, ki so izkoristili odsotnost »radarjev« in prišli na zabavo. Zabava je bila v znamenju jedače in pijače, tudi plesa ni manjkalo…
Samo kaj,  ko se vse dobre stvari končajo prehitro. Ta neznani »špijon,« nas je izdal tudi možem postave, ki so nas ob dveh ponoči obiskali … Tako se je  klavrno končala….

Naj bo dosti za danes. Zdaj grem na nočno čiščenje. Ko se bom jaz vračal iz dela domov, se boste vi na drugem koncu sveta ravno prebujali…

Aja, še nekaj. Tukaj je vročina. Kaj pa v Sloveniji? Vas kaj zebe?

Zoran