ZDA 2004

15.7.2004
Ojla!

Tukaj se ne dogaja nič pretresljivega.
V kampu že imamo otroke.
Prvi teden smo temeljito počistili kamp in ga pripravili za prihod otrok. En dan smo izkoristili tudi za ogled bejzbolske tekme v Bostonu, ki je bila namenjena tudi spoznavanju vseh delavcev, ki bomo delali v kampu.

Pravkar sem zaključil z delom za danes. Delam od 6.45 do 10.30, zatem imam pol ure odmora. Po kosilu, ki se konča okoli 13.00-13.30 imam prosto, do 16.30, ko začnemo pripravljati večerjo. Z delom končam okoli 20.00. ure. Delo ni naporno. Večino hrane je že tako na pol  pripravljene, mi jo samo naložimo na pladnje in spečemo ali skuhamo. Tudi praški za sladice so že pripravljeni, dodaš jim vodo in premešaš. To je vsa umetnost priprave hrane v ZDA.
Kolikor  vem, je v Sloveniji slabo vreme. Tukaj je ravno obratno. Čez dan je vroče, večeri so pa prijetno hladni. Tako uživam v  pravem poletju. Danes zjutraj ob 6.45, ko smo odhajali na delo, je bilo zunaj 22 stopinj C. Čez dan pa je kar krepko čez 30 stopinj.

Prosti čas med kosilom in večerjo izkoristim za sprostitev in rekreacijo – košarka, nogomet, tenis, plavanje, vožnja s kanujem…Danes sem se vozil s kajakom po jezeru in se kopal. Najlepše je, ko grem s čolnom na sredino jezera, se vržem v vodo in uživam v jezeru, ki ga obdajajo sami gozdovi….
Predvčerajšnjim smo šli zvečer v bar. Še sreča, da se je dalo z redarjem dogovorit, da me je spustil v bar, kajti tukaj moraš vedno pokazati osebni dokument, s katerim dokažeš, da si star 21 let. Ker sem doma navajen, da noben nikoli ne pregleduje ID, tudi nisem ničesar jemal s sabo.
Tudi ko si že v baru, moraš ob vsakokratnem naročanju alkoholne pijače še enkrat pokazat ID. Tako mi je radar na roko narisal dva križca. Pomenilo je, da tudi če bi kdo drug namesto mene kupil alkoholno pijačo in bi jo jaz pil, bi se že na daleč videlo, da sem mlajši od 21 let.

V Ameriki je več kot 10.000 poletnih kampov oziroma taborov. Jih je več vrst. Od otroških, družinskih, dnevnih, športni, do religijskih kampov ter takim, ki so namenjeni otrokom s posebnimi potrebami. Vsi pa ležijo daleč od velikih mest, v neokrnjeni naravi ob rekah, jezerih in gorah.
Camp Billing obstaja že od leta 1906. Poletje je razdeljeno na štiri obdobja po dva tedna. V kampu je med 180 in 220 otrok in kakih 40 delavcev in vaditeljev, ki skrbijo da poletje poteka nemoteno.
Poletje gre počasi h koncu,  s tem pa tudi moje delo v kampu…

En lep sončen pozdrav iz vročega in zelenega Vermonta,
Zoran