Transibirska železnica (Rusija, Mongolija in Kitajska)

Prihod v Mongolijo
7.7.2008

Potovanje iz Moskve do Ulan Batorja  je bilo doživetje, ki se ti ne pripeti pogosto. Na vlaku smo bili pet dni…časa na pretek za nepozabna doživetja. Ležanje v kabini, sprehodi po vlaku, opazovanje neskončne Rusije in relaksacija… nekako tako sem si predstavljal to pot… A je bilo povsem drugače!
Že takoj na postaji v Moskvi sem ugotovil, da nisva sama v kupeju. Sprevodnica je namreč pripeljala dva Mongolca, s katerima bi morala biti skupaj. Na srečo sta bila v sosednjem kupeju brata iz Norveške, ki jima ni bilo treba dvakrat reči, da se nama pridružita… Že takoj smo se ujeli in v naslednjih dneh postali pravi popotniški kamerati, naš kupe pa je bil na celem vlaku poznan po tem, da so bile v njem zabave, ki so se običajno končale v zgodnjih jutranjih urah. Piko na i so naredili ruski profesorji, s katerimi smo imeli največ stikov. Marija, Pavel in Igor s kitaro, so še dodatno popestrili naše skupne večere…
Tako bi lahko v nekaj stavkih opisal potovanje s Transibirsko železnico…