Na poti po Afriki (Etiopija, Kenija in Tanzanija)

Prava prvinska Afrika…
7. marec 2007

Pozdravljeni!

Ravno sem prispel na sever – v mesto Aksum, ki je bilo v začetku našega štetja prestolnica aksumskega cesarstva.

Pot do sem je bila vse prej kot užitek. Etiopijske ceste so obupne, tako da potrebuješ tudi po dan in več vožnje po zaprašenih in dotrajanih cestah.

Iz Addisa sem potoval kar 11 ur (vmes smo imeli tudi eno okvaro avtobusa, kar je za Etiopijo nekaj povsem normalnega), da sem prispel v Bahir Dar. Mesto leži ob jezeru Tana, kjer izvira Modri Nil. Popoldan sem se odpravil na ogled slapov Modrega Nila. Do vasi Tisa Abay sem se odpeljal z lokalnim avtobusom. Voznika sem povprašal, kdaj odpelje zadnji avtobus za Bahir Dar. Zagotovil mi je da ob petih zvečer. Plačal sem vstopnino in se moral skregati z lokalnimi vodiči, ker so vztrajali, da si jih sam ne morem ogledati. Po nekaj minutah hoje pa sta se mi pridružila dva otroka in tako smo se skupaj odpravili proti hribu, od koder je najlepši pogled na slapove. Večina otrok je govorila uporabno angleščino, nad čemer sem bil prijetno presenečen. Pot pa je bila veliko daljša, kot sem si mislil. Tako sem si vrnitev skrajšal in se popeljal s čolnom čez Nil.
Tukaj pa se je začelo vse skupaj zapletati. Enosmerna karta stane 10 Birrov (10 Birr je 0.87 EUR). Voznik čolna je zahteval najprej kar 40 Birrov. Seveda sem  nasprotoval tej ceni, vendar je bil zelo vztrajen. Zahteval je 20 Birrov za mene in 10 Birrov za vsakega otroka, kljub temu, da sta mi oba otroka zatrdila, da je za njiju prevoz zastonj. Ker je bila ura že skoraj pet sva se nekako dogovorila in  plačal sem 30 Birr, saj sem želel ujeti avtobus. Ko sem prispel v vas, je avtobus že odpeljal. Na srečo je bil tam še en avtobus, ki je pripeljal skupino domačinov. Voznika sem povprašal, če se lahko peljem z njimi. Zahteval je 70 Birrov. To je skoraj 6 Eur za 30 km. Spet sem se začel pregovarjati z njim. Po dolgem pregovarjanju sem mu na koncu dal 20 Birrov. Denar je šel naravnost v njegov žep.

Podobno se mi je pripetilo, ko sem potoval iz Debarka proti Aksomu. Avtobus je štartal v Gonderju. Ko je pripeljal v Debark, je bil poln. Ko sem vozniku obljubil nekaj Birrov, se je takoj našel dodatni sedež. Ja, to je tista “prava” Afrika. V belcih pač vidijo priložnost za hiter zaslužek. Počasi sem se že tega navadil, tako da sedaj najprej vprašam domačina, koliko stane karta in nato vztrajam pri tej ceni.
Vsak na ulici ali na avtobusni postaji ti je pripravljen pomagati če ga prosiš ali ne. Na koncu pa vsi zahtevajo denar za “servis”.

Ko se sprehajam po cesti, se otroci derejo za mano Hi, Hi You. Give me Birr, give me pen…Vse to lepo prenašam.
Največjo težavo mi povzroča vročina. Čez dan je tudi 35 stopinj in več, tako da sem kljub kremi opečen…

Zdaj se iz Aksuma odpravljam proti Lalibela, ki je eno največjih znamenitosti Etiopije.

Zoran