JV Azija (Tajska, Laos in Kambodža)

Azija 4 -Šok v Kambodži
25. marec 2005

Pozdrav iz Kambodže!

Ob zadnjem javljanju sem bil v glaven mestu Laosa, zatem pa sem se odpravil na jug Pakse. Južni dela Laosa je povsem ravninski. Tako sem v enem dnevu naredil 660km. Sever pa je zelo hribovit, tako je bila na severu povprečna hitrost avtobusa nekje med 40-50 km/h.
Iz Pakseja sem jo mahnil še na območje štiri tisoč otočkov, kjer se reka Mekong razširi na skoraj 10 km. In tukaj je nastalo ogromno otočkov…Njihovo število je odvisno od letnega časa in višine Mekonga. A poseljenih je le nekaj. Na otoku Don Det sem poiskal bungalov za 1$ na dan in se prepustil lenarjenju. Tukaj sem srečal veliko popotnikov. Na otoku nimajo elektrike, zvečer se za kako uro ali dve vklopi agregat, da lahko v restavraciji pripravijo večerjo za goste. Da ne omenjam večerje ob svečah, pogovora s sorodnimi dušami, ki jih je bilo vedno ogromno, ali sprehoda po vasici, kjer lahko uživaš v melodiji vetra, palmovih dreves in nočnih živali….Nepozabno!
Iz otoka Don Det pa s čolnom in z malim kamionom do laoško-kamboške meje. Tukaj cariniki izkoristijo svojo »imuniteto« in zaračunajo vsako štampiljko v potnem listu. Na laoški strani me je to stalo 2$. In seveda vse to brez potrdila, kar pomeni, da gre vse v njihov žep. Dnevno pa prestopi mejo tudi do 40 popotnikov. Za primerjavo lahko omenim, da v Laosu učitelj zasluži mesečno nekje med 25-30$…
Iz laoške strani so nas s čolnom prepeljali na kamboško stran meje, kjer smo se posedli pred leseno kolibo. Tu so nam razdelili obrazce, ki smo jih izpolnili, nato pa so nas posamično klicali v pisarno. Pred mano je bil Anglež, ki je opravil vso zadevo in povedal, da je potrebno plačat 3$. Pripravil sem si 1$ in ko so me poklicali v pisarno, sem oddal potni list, carinik mi ga je pregledal in zahteval 3 dolarje. Povedal sem mu, da sem študent in da nimam denarja in mu ponudil 1$…Carinik mi je vrnil potni list in tisti $ ter rekel: » It’s OK«…
Potem pa s čolnom po Mekongu do mesta Stuang Treng, in od tam s kombijem do Kratie.
Vožnja s hitrim čolnom je bila adrenalinska. Iz Kratie pa z avtobusom v glavno mesto Kambodže Phnom Penh.

Tukaj sem doživel pravcat kulturni šok.
Ogromno je beračev in pohabljencev, ki »fehtajo« denar. Med njimi je tudi veliko otrok, ki govorijo uporabno angleščino in prosijo za denar. Ko sem šel menjat denar, mi pristopi pohabljen otrok in reče “Ej lucky boy, give me money…”, ko sem se sprehajal po ulici, pa se je za mano zapodila ženska, ki je imela na vozičku prizadetega otroka in je hotela denar od mene. To me je tako potrlo, da sem kar nekaj časa potreboval, da sem prišel k sebi. Prej sem bil skoraj 3 tedne v Laosu in nisem videl enega otroka ali berača s stegnjeno roko, tukaj jih je pa bilo vse polno. Tudi v prometu je popoln kaos… Da o cenah ne govorim. Vse cene imajo načeloma v $. Pogajanje je obvezno…
V Phnom Penhu sem si ogledal nekaj največjih znamenitosti mesta. Tuol Sleng museum oziroma skrivnostni zapor S21, ki ga je Pol Pot, vodja Rdečih Kmerov uporabljal med leti 1975-1978 kot skrivnostni zapor za mučenje izobražencev in ostalih ljudi. Želel je ustanoviti kmečko državo, odpraviti denar, kulturo, izobrazbo in vse, kar je bilo povezano z urbanizacijo. Pod njegovim vladanjem je umrlo več kot milijona in pol ljudi, na tisoče pa jih je umrlo zaradi mučenja, trpinčenja, prisilnega dela in bolezni. Tudi ženske in otroci. V muzeju je prikazano, kako so jih pobijal.
Ogledal sem si tudi Polja smrti (Killing Fields od Choceung Ek), kamor so pokopavali ljudi iz zapora S21. Tukaj je tudi stolp, v katerem je zbranih več kot 8 tisoč lobanj. Na njih so vidne posledice mučenj in trpinčenja.

Utrujen od vsega doživetega se jutri odpravljam na morje.

Lep pozdrav,
Zoran