.......................................................................................................

Mali in Burkina Faso - V deželi Dogonov

Potovanje po deželah podsaharske Afrike pričnem v glavnem mestu Malija - Bamaku. Kljub izgubljeni prtljagi se ob prvem stiku z državo v njo zaljubim. Naslednji dan, ko se sprehodim po mestu, ugotovim, da je mesto v bistvu ena ogromno živo pisana tržnica...

Djenne, malo mestece, kjer je svetovno znana blatna mošeja me pričaka s tradicionalnim  ponedeljkovim tržnim dnem, kjer se zberejo domačini iz vseh okoliških vasic...

Mopti leži ob strateški reki Niger. Tu sem se vkrcal na ladjo, ki je naslednje tri dni postala moj dom.

Ljudstvo Dogon, ki se je pred stoletji naselilo pod 150 km klifom pri Bandiagari me povsem očara v dneh, ko hodim med njihovimi vasicami in spoznavam njihovo zanimivo tradicionalno kulturo. Nič nenavadnega za dogone ni, da ima moški 4 ali 5 žena, ki živijo skupaj.

V Burkini Faso obiščem kraj Dori, ki leži povsem na SV delu dežele. Malo severneje v Gorom Gorom, obiščem še en živo pisani market.

Potovanje zaključim na jugozahodu Burkine, kjer je pokrajina odeta v zeleno preobleko.

Več o potovanju pa ob predavanju, ki traja od 70 do 80 minut in ga popestrim s predmeti s poti.

Transibirska železnica - Od Moskve do Pekinga

Že samo ime pove veliko. Več kot 7600 km dolgo potovanje z vlakom pričnem v Moskvi, prestolnici vsemogočne Rusije. Po ogledu Rdečega  trga, Kremlja in katedrale Sv. Vasilija se usedem na vlak in podam na 5 dni dolgo vožnjo do Mongolije. Da mi na vlaku ni bilo dolgčas, so poskrbeli sopotniki: norveška brata in skupina ruskih profesorjev, s katerimi smo se vsak večer dolgo v noč zabavali.

Po petih dneh vožnje z vlakom prispem v Ulan Bator, glavno mesto te ogromne države in to ravno v času Naadama, najbolj znanega mongolskega festivala, ki ga nekateri imenujejo tudi nomadske olimpijske igre. Lokostrelstvo, konjske dirke in rokoborba so trije najpomembnejši mongolski športi.

Nato se ponovno usedem na vlak in pot nadaljujem proti Kitajski prestolnici Peking. Tja pridem ravno v času olimpijskih iger. Ogledam si Prepovedano mesto in Kitajski zid. Iz Pekinga se odpeljem tudi z vlakom proti Xian, kjer si ogledam svetovno znane glinaste vojačke. V Chengdu me očara park z očarljivimi, prisrčnimi pandami in velika Buda. Potovanje končam v gospodarskem središču Kitajske-Šanghaju.

V predavanju, ki traja 60-70 minut bomo skupaj prepotovali več tisoč kilometrov dolgo pot.

........................................................................................................

Mongolija - Popolni sončni mrk

Že ime dežele zveni avanturistično. Neskončne stepe, konji in prijazni ljudje.

Po petih dneh vožnje z vlakom prispem v Ulan Bator, glavno mesto te ogromne države in to ravno v času Naadama, najbolj znanega mongolskega festivala, ki ga nekateri imenujejo tudi nomadske olimpijske igre. Lokostrelstvo, konjske dirke in rokoborba so trije najpomembnejši mongolski športi.

Ker so ceste in javni prevozi zelo slabi, se odpravim na 27 dni dolgo turo z zanesljivim ruskim jeepom in najetim voznikom. Pot nas vodi proti severozahodu do jezera Hovsgol, drugega največjega jezera v Mongoliji. Od tam pa na dolgo pot vožnjo proti zahodu. Na poti srečujemo prijazne domačine, ki nas vabijo v  »gere« - njihove domove, obdane z velikimi čredami živali, predvsem  koz, ovc in konjev…

Povsem na zahodu se odpravim na pet dnevni treking v Altai Tavan Bogd narodni park. To je bil drugi najlepši del poti. Prvi je vsekakor popolni sončni mrk, ki sem ga opazoval na zahodnem delu Mongolije, tik ob meji z Rusijo in Kitajsko.

Iz zahoda pa ponovno nazaj do mesta Ulan Bator, kjer se potovanje tudi konča.

Več o dogodivščini v Mongoliji pa na predavanju, ki traja od 60-70 minut.

9666 km po Nacionalnih parkih ZDA
 

Potovanje po najbolj znanih Nacionalnih parkih ZDA - Arches , Yellowstone, Yosemite, Grand Canyon…

........................................................................................................

Na poti po Afriki - Etiopija, Kenija, Tanzanija
Plemena, safari in treking na Kilimandžaro

Vse se začne v eni najrevnejših držav v Afriki - Etiopiji. Obiščem Aksum in Lalibelo-angelske cerkve iz 10. stoletja. Na jugu se odpravim v najbolj odročne kraje na svetu:
v Dolino Omo - med plemena Hamir, Mursi, Karo, Konso...

“Nairobbery” kot imenujejo glavno mesto Kenije je izhodišče za safari v najbolj znani nacionalni park Masai Mara, kjer grem na "lov" za velikih pet (slon, nosorog, lev, bivol in leopard). Pot nadaljujem na sever, kjer ob jezeru Turkana srečam plemena Turkan, Rendila in El-Molo.
Tanzanija se lahko pohvali z najvišjim vrhom Afrike, ki ga imenujejo “roof of Africa”. Tako se tudi sam odpravim na 5895m visok Kilimandžaro.
Za konec poti obiščem rajski otok Zanzibar.

Predavanje ob zvokih afriških ritmov traja 80 minut.

........................................................................................................
Etiopija - Od severa do juga

Potovanje po eni najbolj revnih afriški državi sem začel v Addis Abebe, ki pa sploh ne daje vtisa, da je glavno mesto. Od tam sem pot nadaljeval na sever, kjer sem se ustavil v Bahar Darju in obiskal izvir Modrega Nila. Podal sem se do Aksuma, majhnega mesteca, ki je bil nekdaj prestolnica velikega Aksumskega cesarstva…

Če si v Etiopiji, ne smeš izpustiti obisk znamenitih angelskih cerkva v Lalibeli, ki so izklesane v živo skalo. Mene so povsem očarale….

Za konec poti po Etiopiji  pa sem se odpravil na skrajni jug dežele - v najbolj odročne kraje na svetu; v Dolino Omo, med plemena Hamir, Mursi, Karo, Konso...

Več o doživetjih na potovanju po Etiopiji na predavanju, ki traja od 60-70 minut.
........................................................................................................

Kenija in Tanzanija - Treking na Kilimandžaro

Po 24 urah vožnje iz etiopijske meje sem prispel v glavno mesto Kenije Nairobi, ki se ga drži sloves besede "Nairobbery". Tukaj sem se pridružil nekajdnevnemu safariju in se odpravil v najbolj znani nacionalni park Masai Mara na "lov" za velikih pet (slon, nosorog, lev, bivol in leopard). Masai Mara, ki je samo del Serengetija, me je popeljal v živalski vrt na prostem. Levi, leopardi, sloni in žirafe se sploh niso menili za nas, pa kljub temu, da smo bili samo nekaj metrov od njih. Iz Masai Mara sem pot nadaljeval na sever - k najbolj odročnim krajem Kenije, kjer leži alkalno jezero Turkana, tam pa plemena Turkana, Rendila in El-Molo.

Iz Kenije sem pot nadeljaval v Tanzanijo, kjer sem obiskal najbolj znani park Serengeti in to ravno v času velikih migracij gnujev. Opazovali smo, kako na njih preži krdelo levov. V  Ngorongoro kraterju, ki ga nekateri imenujejo sedmo čudo sveta, sem srečal še zadnjega od velikih pet: nosoroga. Za konec poti sem se povzpel na najvišjo goro Afrike, Kilimandžaro, imenovano tudi Streha Afrike.

Predavanje traja 70 minut.
........................................................................................................

po Indiji in Nepalu pričnem v 16. milijonskem Bombayu, kjer se zelo hitro prilagodim povsem drugačni kulturi raznolike dežele. Pot nadaljujem po Radžastanu, kjer obiščem nekaj zanimivih mest - Udaipur, Jodhpur in Jaisalmer. V slednjem se odpravim na safari s kamelami, nato pa naprej proti Puškarju, kje doživim festival barv Holi - ko ljudje praznujejo začetek pomladi tako, da se obmetavajo z barvnim prahom in polivajo z vodo…Festival pa končajo s »tehno partjiem«, ki bi navdušil tudi pregovorno zadržane Slovence. V Agri si ogledam palačo ljubezni Taj Mahal in nadaljujem pot v najsvetejšo  mesto ob še bolj sveti reki Ganges-Varanasi, kjer doživim tisto najbolj kruto Indijo- umazanija, sežig trupel na grmadi, neznosen smrad…Iz Indije pa se odpravim v alpinistično meko Nepala, kjer se v Kathmanduju počutim kot na novem planetu. Tod si odpočijem po naporni Indiji, nato pa na 12-dnevni treking do baznega tabora Anapurne. Hodim čez male gorske vasice, spoznavam domačine,  ki so po večini tibetanskega rodu…Pot zaradi vsesplošne stavke v Nepalu nadaljujem z kolesom  do indijske meje. Potovanje končam v indijski prestolnici New Delhi.
Predavanje traja 70-80 minut, vzdušje pričaram s tradicionalno tibetansko glasbo
........................................................................................................