Pozdravljeni!

Moje zadnje potovanje po podsaharski Afriki, je bilo nekaj posebnega. Že sama beseda Afrika v meni zbudi čut za avanturo-kar je potovanje tudi bilo.

Na skoraj mesec dni dolgi poti po Mali-ju in Burkini Faso se mi je pripetilo en kup zanimivih dogodivščin in doživetij. Od izgubljene prtljage, do "mrhovinarjev", ki ti že od letališke stavbe naprej hodijo za petami in te preprečujejo, da ne moreš sam potovati po deželi, ker je "prenevarno" in da te bodo v vsakem kraju poskušali okoli prenesti. O kakšni nevarnosti ne bi govoril, res pa je, da povsod kamor prideš, veliko ljudi v tebi vidi samo € in $. Pa naj bo to prvi večer ob ponoči, ko sem hodil iz pisarne v pisarno, da bi prijavil izgubljeno prtljago ali nekaj dni kasneje, ko sem ob enih zjutraj,  po celodnevni vožnji, prispel v Djenne…  Ne izbirajo ure in trenutka, gledajo samo, da bi od tebe čim prej izvlekli denar… Če pa slučajno podležeš  njihovi vztrajnosti, se ti slabo piše, ker nikoli res ne veš, kaj boš dobil za ta denar. Takrat pa lahko postane potovanje prava nočna mora.

Če odmislim "mrhovinarje", katerih značilnost je, da niso ravno najboljši pri pogajanju in na začetku privolijo v turo za dogovorjen denar, na koncu pa želijo od tebe veliko več, je potovanje zelo preprosto in enostavno.

Mali je dežela, v katero sem se zaljubil že ob prvem stiku, kljub izgubljeni prtljagi. Spominjam se prvega sprehoda po glavnem mestu Bamaku, ki je v bistvu ena sama ogromna živopisana tržnica, kjer se je čas ustavil že pred desetletji… Ko zapustiš glavno mesto, potem spoznaš, da se je v ostalih delih te ogromne dežele čas ustavil že pred stoletji… Djenne z največjo blatno mošejo na svetu in ponedeljkovim tržnim dnevom je stvar, ki jih v Maliju ne smeš izpustiti. Potem je tu Mopti, ki ga imenujejo tudi Malijske Benetke. Veliko transportno križišče ob reki Niger. Pa dolga plovba do Timbuktuja, ki je dom Tuaregov-ljudstva, ki se podaja na dolge karavane čez Saharo. Tukaj je še dežela Dogonov. Ljudstva, ki se je naselilo pod 150 km klifom ob Bandiagari. Sem so se preselili pred stoletji, ko se bežali pred pokristjanjevanjem. Še danes živijo svojo tradicionalno življenje…

Burkina Faso je ena najrevnejših dežel na svetu, vendar, ko sem potoval po njej tega skoraj nisem občutil. Ceste so veliko boljše, hiše zidane, domačini pa bolj prijazni in manj vsiljivi kot v Maliju. Povsem na severovzhodu dežele v vasici Gorom-Gorom obiščem še en zanimiv market. Menda je najbolj živo pisani v Zahodni Afriki po mnenju Lonely Planeta. Če obiščeš pred tem že market v Djenneju se s tem ne moreš strinjati. Jugozahod Burkine je povsem drugačen od severovzhoda. Če je severovzhod suh in napol puščavski, ta del Burkine kar kipi od življenja. Zeleni gozdovi in nasadi sladkornega trsa dajo temu delu svoj pečat…

Potovanje sem končal tam, kjer sem ga pred dobrim mesecem dni pričel, v Bamaku. S sopotnico dva že oddala prtljago, ko nama uslužbenec pri prijavi pove, da sta bording pass-a samo do Pariza. Ker je polet med Parizom in Trstom odpovedan, se moreva oglasiti v pisarni  Air Franca, kjer se bomo dogovorili za rešitev problema. Uslužbenka za pultom nama ponudi nadomestni let preko Rima do Trsta. Saj bi ga vzela, če ne bi priletela v Trst šele v poznih večernih urah. Za šalo jo povprašam za let do Ljubljane. Še na list papirja sem ji moral  napisati ime našega letališča. Uslužbenka dolgo tipka in nič ne reče. S sopotnico se nekajkrat spogledava in molčiva. Nato pa končno položi pred naju bording pass-a do Ljubljane. Še pritoževala se nisva, ker sva videla, da bova doma uro prej, kot če bi letela do Trsta.

Potovanje po Afriki je res nekaj posebnega. Če sem se na začetku  potovanja  z določenimi stvarmi obremenjeval in jih poskušal razumeti oz. za njih najti rešitev, se mi po mesecu dni v Afriki te stvari niso več zdele tako pomembne. Enostavno spustiti se moreš na njihov način razmišljanja in jih poskušaš tako razumeti, ne da bi iskal odgovore na postavljena vprašanja. Enostavno si rečeš Hakuna Matata – Don´t worry, be happy!

V galeriji najdete tudi fotografije iz tega potovanja.

Več o dogodivščinah iz potovanju pa Afriki pa na potopisnem predavanju: Mali in Burkina Faso - V deželi Dogonov.

S predavanji pričnem ponovno jeseni. Če želite, da pridem tudi k vam predstaviti svoje dogodivščine iz tega ali katerega prejšnjega potovanja me kontaktirajte.

Lepo in vroče poletje želim!
Zoran

Pozdravljeni!

Dodan je prikaz potopisnega predavanja o Popotovanju po Maliju in Burkini Faso. Več o predavanju si lahko preberete na strani "Potopisna predavanja".

Lep pozdrav,
Zoran

Pozdravljeni!

Leto ki se izteka je bilo zame popotniško zelo zanimivo. Začelo se ni najbolj obetavno, ampak kot pravi star pregovor: slab začetek dober konec. Tako je bilo tudi pri meni. Potem, ko sva se s Sandro, ki sva skupaj preživela lansko poletje razšla, sem šele nekje aprila prišel k sebi in začel dihati s celimi pljuči.

Maja in junija sem vso energijo posvetu faksu, ki ga kljub lagodnemu študentskemu življenju počasi končujem. Trud je bil poplačan s potovanjem po Rusiji, Mongoliji in Kitajski. Iz predvidenega meseca in pol sem ga podaljšal na dva meseca… uspel sem narediti pogoje in se vpisal v absolventa.

Na strani lahko najdete  reportažo  iz tega potovanja.

Dodane so tudi galerije.
Iz potovanja po Aziji sem doživetja strnil v dva zanimiva potopisna predavanja:

Transibirska železnica - Od Moskve do Pekinga
Mongolija - Popolni sončni mrk

Več o predavanju si lahko preberete na tej povezavi.

To pa tudi ni bilo zadnje potovanje v tem letu. Mesec dni po povratku iz Azije sem se odpravil v Mali in Burkino Faso.  Zanimivo potovanje po državah zahodne Afriki. O tem potovanju napišem več po praznikih…

V letu 2009 Vam želim veliko zdravja, sreče in seveda potovanj. Če se ne odpraviti sami na pot, pa lahko to naredite skupaj z mano na potopisnih predavanjih, ki ji imam širom Slovenije.

Vsi, ki bi me želeli slišati tudi v vašem kraju, me lahko kontaktirate po telefonu ali na e-mail, kjer se dogovorimo, da tudi Vas skozi svoja doživetja popeljem na razne konce sveta.

Lep pozdrav,
Zoran

Pozdravljeni!

Mogoče se res kdo sprašuje, kaj se dogaja z mano, da že lep čas nisem nič napisal na spletno stran. Tudi blog, ki sem ga naredil in na katerega sem se imel namen javljati iz potovanja s Transibirsko železnico nekako ni zaživel. Iskren bom. Ni me potegnilo, na silo pa nisem želel pisati…

V glavnem…. poletno potovanje je bilo zelo zanimivo. Izpolnila se mi je več letna želja. Popeljal sem se z vlakom iz Moskve do Pekinga.  Se ustavil  za mesec dni v Mongoliji in obiskal najbolj znani festival Naadam. Pika na i potovanja po tej ogromni državi je bil treking v Altai Tavan Bogd narodnem parku in nato popolni sončni mrk…

Kitajska me je nekoliko razočarala. Vse je namreč v presežnikih. Je gospodarska velesila in tudi razvija se z veliko hitrostjo. Mesta, kar pri njih pomeni nekaj milijonov prebivalcev, me niso najbolj navdušila… Če pa želiš obiskati manjše vasice je veliko krat zelo težko, ali pa potrebuješ precej časa.

V kratkem lahko pričakujete več o Transibirski železnici na strani…

Iz tega potovanja imam pripravljeni dve potopisni predavanji.Transibirska železnica - Od Moskve do Pekinga, kjer govorim o dogodivščini iz vlaka in Kitajske, ter Mongolija- Popolni sončni mrk. Mongolija je nekaj posebnega. Dežela, ki še ni na turističnem zemljevidu sveta. Prijazni domačini, ki te brez pomisleka povabijo na skodelico slanega čaja in na domači sir…

Jesen pa pomeni tudi pričetek potopisnih predavanj. Posodobil sem koledar potopisnih  predavanj. Tu so kraji, kjer se lahko srečamo in se skupaj odpravimo na razne konce sveta.

Transibirska železnica pa ni bilo moje zadnje potovanje. Pred kratkim sem se vrnil iz Zahodne Afrike, kjer sem obiskal Mali in Burkino Faso.  Male vasice z blatnimi mošejami, vožnja z ladjo po reki Niger in obisk ljudstva Dogon, ki so se naselili pod 150 km dolgim klifom na jugovzhodu Mali ob meji z Burkino. Posebna je tudi Burkina Faso. Tam na jugozahodu se bohoti v zelenju in lepo obdelanih poljih, ki so zasejani s sladkornim trsom, bombažem, koruzo in kjer je obilo nasadov slastnih papaj, magotov in banan…

Enkrat februarja bom pričel s predavanji o teh čudovitih delih Afrike.

Nekako tako poteka moje življenje…

V kratkem pa pričakujte tekst in slike iz poletnega potovanja.

Lep pozdrav

Zoran

Rusija, Mongolija in Kitajska

Pozdravljeni!

V zadnjem času se na tej strani ni dogajalo nič posebnega. Iskreno povedano ni bilo ne časa, še manj pa volje. Veliko truda sem po dolgem časa vložil v opravljanje izpitov na faksu.  A vendar;  v torek zvečer se odpravljam na že nekaj let želeno potovanje s Transibirsko železnico od Moskve do Pekinga. Vmes se bom za dober mesec dni ustavil še v Mongoliji.

Tudi stran sem nekoliko prenovil. Dodane oz. posodobljene so vse galerije. Verjamem, da so slike sedaj še bolj zanimive, vsekakor pa bolj nazorno prikazujejo moj način potovanja.
Dodan je tudi BLOG, kamor se bom sproti javljal s poti.

Vem, da se bo tudi marsikdo od vas kmalu odpravil na kakšno pot, ali pa na zaslužen dopust kam na morje. Pa če tudi ostanete kar doma; preživite poletje kolikor se le da lepo in se slišimo ponovno jeseni, ko se vrnem iz potovanja.

Lep pozdrav
Zoran

P.S.
Vsi, ki bi želeli slišati katero od mojih potopisnih predavanj, me lahko kontaktirate na zoran_furman@yahoo.com, kjer se dogovorimo za želeni termin.

Pozdravljeni!
Po povratku iz ZDA sem pričel s predavanji širom Slovenije. Budno me spremljajte in udeležite se raznih predavanj o mojih doživetjih na popotovanjih.
Več o predavanju lahko preberete na: http://www.zoranfurman.com/predavanja.htm

Lep pozdrav,
Zoran

Pozdravljeni!
Nekaj zanimivih trenutkov iz mojih potovanj delim tudi z gosti in delavci družinske rezidence Tyler Place, kjer imam fotografsko razstavo z naslovom "Otroci sveta".
Slike je videl tudi novinar revije County courier, Jedd Kettler, ki me je povabil na kratek pogovor in tako je nastal članek o meni….
Lep pozdrav,
Zoran

Potovanje po Afriki se je razlikovalo od prejšnjih po tem, da sem se vozil po najbolj slabih cestah doslej, obiskal najbolj odročne kraje in plemena, za katera niti  dvajseto stoletje ne obstaja, in se povzpel na najvišjo goro v Afriki. Vse utrinke sem strnil v dva predavanja.
Etiopija- Od severa do juga in
Kenija in Tanzanija-Treking na Kilimandžaro.
Več o predavanju lahko preberete na: http://www.zoranfurman.com/predavanja.htm

Lep pozdrav,
Zoran

Potovanje po Afriki se je srečno končalo. Na tej poti se mi je pripetilo veliko dogodivščin in zanimivosti. Obiskal sem najbolj neraziskane dele našega planeta, kot je na primer Dolina Omo, kjer živijo plemena Mursi, Hamer in drugi in je za njih 20. stoletje še vedno neznanka. Očaral me je sever Kenije, kjer sem ob jezeru Turkana srečal Turkana in Rendile ter Samburo in Masaje nomade in pastirje, ki živijo na prostranstvih te širne dežele. Za piko na "i" sem se odpravil na najvišjo goro v Afriki imenovano tudi "streha Afrike" 5895 metrov visok Kilimandžaro. Več o tem, kaj vse sem doživel v Afriki lahko najdete na www.zoranfurman.com/afrika_2007.htm. Sedaj sem dodal še fotografije. Ogledate si jih lahko na www.zoranfurman.com/galerija.htm.

Trenutno sem že na drugi celini, spet v moji »stari poletni bazi« Tyler Place, kjer preživljam svoje tretje poletje v Ameriki. V kratkem tudi o tem kaj več na spletni stran.

Jeseni, ko se vrnem domov, pa bom pričel s potopisnimi predavanji o doživetjih iz Afrike.

Pozdrav iz »obljubljene« dežele,

Zoran