|
Zoran Furman Kdo je Zoran Furman? Hja, težko je na kratko odgovoriti. Njegov nemiren in pustolovski duh je kriv, da sem ga zaznavala že na tisoč in en način… Predvsem pa je Zoran simpatičen, duhovit in samozavesten mladenič. Na svet je »privekal« 1. februarja leta 1982, v mariborski porodnišnici. Domnevam, da je bil zvedav otrok. No, o tem bi lahko več povedala njegova starša, morda sestra …? Kakorkoli že, hiperaktiven fantič je zrasel v postavnega najstnika, ki se je za razliko od njegovih številnih sovrstnikov izvrstno počutil tudi v kuhinji, kjer je spretno vrtel kuhalnico. Zato ne čudi, da je srednješolska leta preživel na Srednji gostinski šoli v Celju. In prav v srednješolskih letih se je začela rojevati njegova popotniška ljubezen. Tuje dežele je začel pravzaprav spoznavati skozi radioamaterstvo in orientacijski tek, ki ga je treniral in tudi na tem področju nizal številne uspehe. Tako se je leta 1997 v Nemčiji udeležil svetovnega prvenstva, leto kasneje je tekmoval na Madžarskem, leta 2000 pa je prvič sam z vlakom odpotoval na Češko. Leto kasneje se je prav tako sam potepal po Evropi, leta 2002 pa ga je po svetovnem prvenstvu v orientacijskem teku v Španiji zamikala Švedska. Tja se je odpravil kar z avtoštopom. In že smo pri letu 2003, ko je raziskoval Škotsko. Ja, potem pa so prišle na vrsto Združene države Amerike. Tam si je služil denar v počitniškem kampu in širil krog prijateljev. ZDA pa je znova obiskal lani. Sicer pa se je z nepozabnimi vtisi vrnil tudi iz Tajske, Laosa, Kambodže ter Indije. Njegov nepogrešljiv prijatelj na teh dolgih in nemalokrat tudi nevarnih poteh je fotografski aparat. Tako lahko svoje potopisne pripovedi obogati z zgovornim slikovnim materialom. Njegove fotografije so, o tem smo si enotni mnogi, čudovite! Kot vse kaže, je Zoran tudi zelo subtilna osebnost. Zna videti, predvsem pa občutiti… Med vsemi temi popotniškimi podvigi, pa Zoran tudi študira, saj v času, ki ga preživi doma opravlja izpite na Ekonomsko poslovni fakulteti v Mariboru. Verjetno zato, da bo znal svojo popotniško strast dodobra unovčiti… tu ekonomsko znanje še kako prav pride, mar ne?! Ko sem ga vprašala, kakšen je njegov življenjski moto, se je malce zamislil, potem pa dejal:"Veš, čimveč želim doživeti. S čim manj sredstvi, želim čimveč videti. Spoznati raznolikost sveta!" Prepričana sem, da mu bo uspelo! Prepričana sem, da bomo čez leta brali tudi Zoranove knjige in tako podoživljali še mnoge njegove avanturistične podvige. Vsi pa dobro vemo, da mu njegova popotniška žilica ne bo dala dolgo miru in se bo kmalu odpravil na kakšno potepanje po svetu. |
|
|